Ponoči je deževalo. Celo noč. In zjutraj še tudi malo. Imeli smo kratek posvet in se hitro uskladili, da če bo le možno naredimo premik naprej še danes. Po zajtrku (kup banan, toast z jajci, čaj, marmelada, maslo, pecivo) smo nahrbtnike prenesli v recepcijo in šli na lov za informacijami.
Dež je ponehal. Pri Sule pagodi smo v prvi agenciji kupili karte za avtobus za Kalaw, ki odpelje ob 18. uri. Upamo, da bo tam bolje z vremenom. Ker je v Yangonu menda najboljši menjalni tečaj, smo zamenjali še nekaj dolarjev in šli na ogled mesta.
Za na pot smo kupili nekaj kruha in banan in šli jest. V hotel smo se vrnili ravno, ko je začelo ponovno deževati. Dogovorili smo se za večji taksi do avtobusne postaje kar dve uri pred odhodom avtobusa. Pametno, saj je avtobusna postaja oddaljena eno uro vožnje iz centra mesta. Po dežju je šlo še počasneje. Pa tudi postaja je mesto v malem, saj je res ogromna z ulicami polnih avtobusnih družb, gostilnic in prodajaln. Kar nekaj časa smo vozili in iskali našega prevoznika. Deževalo je pa že kot pr' norcih. Zasedli smo zadnjo vrsto v avtobusu. In sploh ni bilo slabo. Smo imeli dovolj prostora. Klimo smo pa prelepili z vrečko in obliži. Imamo prakso še iz Vietnama :-)
Avtocesta Yangon - Mandalay je široka in prazna, naprej proti Kalaw-u pa se serpentinasto vzpenja. Škoda da je bila že tema, bi bilo zanimivo spremljati kakšna je videti pokrajina podnevi.
 |
Križarili smo po ulicah in slikali vsepovprek. Na ulicah dogaja prodaja cenene robe, knjig, pripravljene hrane in pijače, sadja, zelenjave... Za en dolar so nam olupili in nasekali dva ananasa. Njami!
Zaradi pogostih izpadov elektrike so na pločnikih ogromni agregati za napajanje hiš z elektriko.
Težko pa je opazovati ulični vrvež in istočasno varno hoditi po razbitih pločnikih. Najbolj nenanavadno za tako veliko mesto je odsotnost motorjev v prometu. Zanimive pa so tudi ulične 'telefonske govorilnice'.
Za na pot smo kupili nekaj kruha in banan in šli jest. V hotel smo se vrnili ravno, ko je začelo ponovno deževati. Dogovorili smo se za večji taksi do avtobusne postaje kar dve uri pred odhodom avtobusa. Pametno, saj je avtobusna postaja oddaljena eno uro vožnje iz centra mesta. Po dežju je šlo še počasneje. Pa tudi postaja je mesto v malem, saj je res ogromna z ulicami polnih avtobusnih družb, gostilnic in prodajaln. Kar nekaj časa smo vozili in iskali našega prevoznika. Deževalo je pa že kot pr' norcih. Zasedli smo zadnjo vrsto v avtobusu. In sploh ni bilo slabo. Smo imeli dovolj prostora. Klimo smo pa prelepili z vrečko in obliži. Imamo prakso še iz Vietnama :-)
Avtocesta Yangon - Mandalay je široka in prazna, naprej proti Kalaw-u pa se serpentinasto vzpenja. Škoda da je bila že tema, bi bilo zanimivo spremljati kakšna je videti pokrajina podnevi.