Še en dan namenjen zgodnjemu vstajanju. Danes je urnik spet natrpan. Shwebo sam po sebi ni nič posebnega, je pa odskočna deska za bližnji Kyaukmyaung, kjer žal ni možno prespati. To je kraj, kjer bi po štirih dneh vožnje pristali z ladjico iz severa (Kachin state), če tam ne bi bilo nemirov in zaradi česar smo se temu delu potovanja odpovedali. Poleg tega je Kyaukmyaung center lončarske obrti in to smo si želeli ogledati. S Tuk-tukom (15.000 kyat) smo se v eno smer vozili slabo uro po precej luknjasti cesti. Odpeljal nas je južno od kraja ob reki Ayeyarwady v Ngwe Nyein, kjer ima skoraj vsaka večja domačija lončarsko obrt. Tu smo se sprehodili med hišami in obiskali nekaj delavnic. Videli smo kako pripravljajo surovo glino, kako glinen prah mešajo z vodo, da dobijo zmes za obdelavo, kako jo na ročno poganjanem vretenu spretno oblikujejo v posode, kako na zunanjem delu izdolbejo vzorce in kako jo žgejo v velikih v zemljo vkopanih pečeh. Vse to delajo v slabih pogojih, v pol mračnih, leseno bambusnih barakah.
V Kyaukmyaung smo se do čakajočega prevoza, peš vračali po cesti, ki je speljana ob reki. Obala je bila polna zloženih drv za kurjavo peči, ki jih po reki dovažajo s čolni in splavi. Lončarki izdelki pa so se na veliko dovažali z vozovi in pretovarjali na ladje. Vredno ogleda, smo se strinjali vsi.
Po povraku v Shwebo smo uspeli na hitro še nekaj pojesti, v hotelu pobrati nahrbtnike in 'odtuk-tukati' do avtobusne postaje. Za las smo ujeli enega zadnjih avtobusov za Monywa-o. Ja, kar hitro se pomikamo proti Baganu.