Jan je danes moral ostati v hotelu, ostali pa smo se takoj po zajtrku odpravili na kolesarjenje po bližnji okolici. Najprej smo zavili k slapu. Odpravili smo se čez center mesta, mimo budističnega pokopališča do samostana in tam pustili kolesa. Hodili smo ob riževih poljih mimo redkih hiš, ter po slabi uri prispeli skoraj do vznožja slapa. Včeraj ponoči je deževalo, zato je bila pot blatna. Malo pred ciljem smo odnehali. Ob povratku smo ujeli zaključek budističnega obreda pokopa, ko so nekega pokojnika ravno položili na drva, ga še dodatno obložili z drvmi in zažgali. Malo nas je presenetilo, ker so ljudje začeli množično odhajati, še predno se je pokojnik dobro 'vnel'.
Preostanek popoldneva je bil namenjen potikanju po okoliški pokrajini. Opazovali smo fante oziroma moške kako pripravljajo polje za sajenje riža (oranje, brananje, priprava riževih snopov) ter dekleta, kako so spretne pri vtikanju sadik riža v blato. Res so hitre, pa še zabavne znajo biti. Prav zanimivo bi bilo razumeti njihove zabavne komentarje in hihitanje ob pogledu na nas. Ne glede na to v kakšnih vremenskih razmerah delajo in koliko časa, je na njihovih obrazih viden veder in prijazen nasmeh. Res se čuti to njihovo toplino.
Zvečer je padlo par partij taroka, pakirnje treking opreme in spanje. Zjutraj se odpravljamo na dvo- dnevni treking po vaseh različnih plemen. Da vidimo, če se lahko primerja s trekingom iz Kalawa.