Seveda, ob sedmi uri zjutraj smo bili že za mizo na omletah, kavi in sadju. Spet smo hiteli, ker smo imeli čez pol ure dogovor s taksistom, da nas pobere pred hotelom in odpelje na tri okoliške znamenitosti. Pogledovali smo red hotela, kjer je že bil parkiran bel karavan, šofer pa je nervozno s cunjo brisal prah iz odbijačev in šip. In smo šli. Najprej test angleščine: 'Is this your car?' In samozavestni odgovor: 'OK'. Mah, nima veze. Samo, da se razumemo, kam gremo in da nas cele pripelješ nazaj.
Najprej nas je pot vodila čez široko reko Chindwin v Hpo Win Daung, budistične jame iz 14. stoletja, vklesane v kamen. Vstopnina za 'belčke' - 2 zelenca. Takoj se je na nas prilepil lokalni fantič in se ponudil za vodiča. Vodil nas je po pomembnejših jamah. Sledila je serija sezuvanj in obuvanj. Kdor je to doživel, razume o čem se gre. V jamah kipi Bude (itaq!), izklesani v isti kamen, na veliko mestih pa tudi res lepe freske. Žal je vse skupaj premalo zaščiteno in klavrno propada. Vodenje je bilo bolj tako tako. Vse je bilo iz 14. ali 18. stoletja. Nekaj je bilo v enem primeru belo, ob našem podvprašanju pa že črno. Sicer pa je vse 'same - same'. Pa se nismo, kaj dosti sekirali. Fant je bil prijazen in uspeli smo poslikati male opice, ki jih je bilo polno vse naokoli. So pa bolj plašne narave in se nerade nastavljajo fotoaparatu.
Sedil je ogled Disneylanda - hudo barvite pagode Thanboddhay na drugem koncu mesta. Belčka tudi tukaj cepijo, tokrat za 3 zelence. Ob ogledu se je prvič pojavila misel, da nekdo hudo pretirava s temi podobami Bude. Človeška domišljija ne pozna meja. Res ne.
Zadnji ogled je bil namenjen Bodhi Thatung. En hudo velik na desnem boku ležeč Buda, ki ima dobesedno na riti vhod v notranjost. Notri umazano kot v r... . Nad ležečkotom se razteza še večji stoječi Buda, postavljen leta 2008, ki velja za najvišjega na svetu. Tudi vidi se ga daleč naokrog. V njegovi notranjosti so nadstropja opremljena s kipi Bude (jasno) in nazornimi slikami, kaj se dogaja v peklu. Nam se je dalo povzpeti do petega nadstropja in še vedno so bile na stenah velike slike za tiste, ki v življenju niso pridni in mu peklenščki pošteno podkurijo. Naprej se nam res ni dalo. Spraševali smo se, zakaj ne zgradijo dvigala, za katerega že imajo postavljen jašek. Iz razgleda se je videlo, da se par sto metrov stran nahaja še en sedeč velikan, ob vznožju pa gradijo še enega, ki bo ležal na hrbtu. Pod ležečim in stoječim velikanoma je lepa pogoda, ki pa je izbila sodu dno. Kar je preveč je pa preveč. Pred pagodo leži vojska enakih Bud. To je pa že preveč za en dan. Zbašemo se v avto in želimo nazaj v hotel.
Sledila je večerja v lokalni burmanski restavraciji - chicken & fish curry s Tiger pivcem. Punce, ki strežejo so nas že navajene od včeraj, nimajo pa pojma o angleščini. Najraje imajo mir in gledajo neko limonadasto TV nadaljevanko. Šli smo še na lov za nekaj hrane, ker imamo jutri ob 6.30 zjutraj že avtobus za Pakokku. Našli smo eno sodobno pekarnico in slaščičarno. Sprobali smo tortice in milk shake. Okusno in prav nič burmansko. Zakaj pri nobeni branjevki ne najdemo banan?
Pakokku je kraj kakšno uro vožnje stran od Bagana - kraja tisočerih pagod. Tam naj bi se vkrcali na popoldansko ladjico in po narasli reki Ayeyarwady pripluli v mesto Nyaung U, kjer bomo spali in od koder si bomo ogledovali Bagan z okolico.