petek, 20. julij 2012

20.07. - Pot v Hsipaw

Po zajtrku smo se s taksijem odpravili na železniško postajo. Po priporočilih LP, smo rezervacijo kart naredili v prvem razredu na levi strani, saj naj bi bil iz te strani boljši pogled na viadukt Gokteik. 

Logično, vsi turisti, bilo nas je okoli 10, smo sedeli na levi strani. Vožnja do cilja je trajala dobrih 6 ur. Vlak je res počasen, progo pa obrašča ogromno zelenja in zato veliko listov ter vejic zasipa notranjost vagona, ki ima seveda odprta okna. Skozi slednja smo nekajkrat ugledali polja in delavce na njih, posneli in poslikali smo, kar se je le dalo- tipično za nas! Pričakovali smo počasnejšo in zibajočo se vožnjo, vendar le ni bilo tako hudo. Za lokalne gospe, ki so sedele v naši neposredni bližini, so bili otroci zelo zanimivi. Martin in Vid sta dobila koruzo, gospe so delile ananas in celo ponujale svoje kosilo, ki so ga imele s seboj v ogromni posodi. 

Okoli pol tretje popoldan smo prispeli na naš cilj - Hsipaw. Za dobrodošlico smo prejeli dež in takojšen taksi do našega novega doma - Mr. Charlesa. Vse smo se hitro dogovorili. 

Po nastanitvi smo šli na lov za restavracijo. Sledil je še kratek ogled mini mesteca z bolj skromno tržnico. Večerni sprehod je odpadel, saj se je ulila nevihta.