petek, 3. avgust 2012

03.08. - Domov

Danes je osemindvajseti dan našega potepanja po Burmi. Domov gremo. Bilo je lepo, ampak po skoraj mesecu dni si vsi želimo domov. Na domačo hrano in v naš ustaljen ritem. Zadnje pakiranje prtljage, zadnji zajtrk, zadnji taksi...

Med polurno vožno na letališče poslušamo lokalno glasbo. Mimo nas brzijo slike burmanskega vsakdana. Dež se še ni odločil ali bo zalival že dodobra namočeno pokrajino ali bo ponehal. Ta dežela je res nekaj posebnega. Veseli smo, da se nam je v tem mesecu tako na široko odprla. Sem se najverjetneje ne bomo več vrnili. Toliko sveta še nismo raziskali. Kdo ve, kje bomo prihodnje leto v tem času.

četrtek, 2. avgust 2012

01.-02.08. - Yangon

Prvi dan
Eden redkih dni, ko smo si lahko privoščili jutranji spanec. Ob enajstih pa na štiriurno vožnjo v Yangon. Dan je minil zelo 'na izi'.


Drugi dan
Yangon je v tem letnim času deževen. Večkrat na dan se vlijejo močne padavine, vmes pa morda celo posije sonce. Današnji dan smo namenili nakupovanju spominkov na znameniti tržnici 'Scott market'. Nam je bilo pa že na poti tja nekam sumljivo, da so dopoldan med tednom tako dolge vrste pred kinematografi. Fino. Nihče nam ni povedal, da je danes 'full moon day of Waso'. Ena tistih polnih lun, ko so trgovine in tržnice zaprte. Smola. Danes je Budov praznik. Na ta dan je njegova mama zanosila ter na isti dan se je sam odločil za pot meništva. OK, si bomo šli pa ogledat pa znamenito Shwedagon pagodo. Ustavili smo prvi taksi in ko smo povedali kam želimo, je kar odpeljal. Drugi je v polomljeni angleščini izdavil, da je danes tam nemogoč dren in da tja danes ne pelje. Končno najdemo enega, ki nas bistro odloži eno ulico nižje. Gneča prevoznih sredstev in ljudi okoli pagode je bila res velika.

Zvečer, ko je bila že tema, smo se iz hotela odpravili ven na večerjo. Pa nismo prišli dlje kot do prvega križišča. Monsunski dež je padal tako močno, da je v kratkem poplavil pločnike in cesto. Odtoki niso požirali vse te meteorske vode. Nevaren je bil vsak korak v preko deset cm globoko vodo. Tu pločniki niso enakomerno tlakovani in že podnevi je treba paziti na vsak korak. Bilo je kot v kakšnem morečem filmu, zato smo se raje vrnili v hotel in na poti v bližnjem marketu kupili nekaj za pod zob.