Danes je osemindvajseti dan našega potepanja po Burmi. Domov gremo. Bilo je lepo, ampak po skoraj mesecu dni si vsi želimo domov. Na domačo hrano in v naš ustaljen ritem. Zadnje pakiranje prtljage, zadnji zajtrk, zadnji taksi...
Med polurno vožno na letališče poslušamo lokalno glasbo. Mimo nas brzijo slike burmanskega vsakdana. Dež se še ni odločil ali bo zalival že dodobra namočeno pokrajino ali bo ponehal. Ta dežela je res nekaj posebnega. Veseli smo, da se nam je v tem mesecu tako na široko odprla. Sem se najverjetneje ne bomo več vrnili. Toliko sveta še nismo raziskali. Kdo ve, kje bomo prihodnje leto v tem času.