Denar
Tu je gotovina zakon. Zato sva šla otovorjena z Evri. S seboj sva imela tudi nekaj malega $, vendar jih nisva rabila. Kreditna kartica pride prav pri najemu avtomobila, ampak midva sva tudi to raje vnaprej plačala z gotovino (CUC-convertible peso). Preprosto zato, da sva se je znebila. Tuja valuta jih sploh ne zanima.
Vse se plačuje v CUC. Gorivo, trgovine, restavracije, vstopnine, napitnine... Z lokalnimi pesosi (moneda nacional) se nisva ukvarjala. So pa 'lokalne' trgovine, kjer lahko z njimi plačuješ, zelo slabo založene. Z njimi lahko kupuješ tudi sadje na poti ipd., plačaš lokalni avtobus, pa verjetno še kaj. Midva niti enkrat nisva bila v situaciji, da bi pogrešala lokalno valuto.
Denar se menja v bankah ali menjalnicah (Cadeca). Tečaj EUR / CUC je v dveh tednih padal iz 1,29 na 1,26 CUC za EUR. Vrste so povsod. V Cadeca-h je tečaj malenkost ugodnejši. In kar je najpomembnejše: nekatere so odprte tudi ob nedeljah. Vrste so pa povsod. Pravzaprav ne vrste v pravem pomenu besede. Ponavadi pri vratih stoji varnostnik, ljudje pa so bolj kot ne naključno razporejeni okoli njega. Bistveno je da ko prideš tja vprašaš: 'Ultimo?', kar pomeni: 'Kdo je zadnji?'. Takoj se bo nekdo lenobno in navidez naveličano oglasil. Zato ni urivanja. Samo zapomniti si moraš osebo pred tabo. Ljudje tam namreč ne stojijo cel čas, nekateri gredo še malo po opravkih in se vrnejo kasneje.In seveda upajo da njihov 'ultimo' še čaka. In ko pride nekdo za tabo z enakim vprašanjem, mu daš vedeti da si ti 'El ultimo'.
Najem vozila
Ni poceni. Sem pa glede zapisov na forumih pričakoval višje cene. Junija, ko je nizka sezona, so cene očitno nižje. Kot sva srečevala na poti, veliko jemljejo malčka KIA Picanto (50 CUC/dan). Midva sva zaradi slabe ceste želela nekaj z večjimi kolesi. Srednji razred. Ponujali so Renault Skala avtomatik (65 CUC/dan) in kitajska vozila. Seveda imajo tudi boljša vozila in terence, ampak to tam nima smisla jemati. Potem pa nama je sam priporočil Emgrand-a zaradi malo prevoženih kilometrov. In res, avto je bil pri 14.000 km kot nov. Je pa vedno loterija kakšne gume ima avto oz. kako dobro so jih predhodniki popravljali. Gume so namreč v celoti tvoj strošek. Ob prevzemu dobiš poln tanko goriva in pričakujejo, da jim vrneš praznega. Verjetno zato, da preprečijo da jim na koncu ne natočiš tistega slabšega. Liter bencina (94 oktanskega) stane 1,4 CUC.
Avto zaračunavajo na naslednji način:
Dnevni najem: 70 CUC (kreditna kartica ali gotovina)
Poln tank bencina: 50 litrov x 1,4 CUC (gotovina) = 70 CUC, vrneš čimbolj praznega.
Dodatni voznik: 3 CUC/dan
Zavarovanje krije VSE poškodbe vozila, razen pnevmatik. Pod edinim pogojem: da voziš trezen!!
Na slip kreditne kartice 'potegnejo' 200 CUC kavcije. Če je ob povratku z vozilom vse OK, slip pred tabo raztrgajo in ti ga polovico vrnejo.
Ljudje
Ljudje
Razen tistih nadležnih, ki načrtno prežijo za turisti, so Kubanci zelo topel in prijazen narod. To doživljaš na vsakem koraku. Kdor se je že potepal po svetu se tudi zna brez nerviranja odzivati na nikoli končane ponudbe prevoza, cigar, marihuane in podobnega. Tudi ženske niso bile nadležne, saj sem pripeljal svojega 'golobčka v Benetke'. Je pa res, da kadar Kubanec s teboj navezuje stik, je praviloma za tem vedno neka želja da mu daš kakšen pesos, kakšno stvar ali kupiš pijačo. Ti pa to dajo vedeti na zelo prijazen in nevsiljiv način. In zadovoljni so z vsako malenkostjo. Glede na gospodarsko situacijo jim tega tudi ne gre zameriti. Midva sva imela s seboj večjo količino bonbonov in lizk. Takih tadobrih lizik, iz ene naše trgovine na 'H'. Lizike ('čupa' po domače) so zelo prav prišle. Ne samo pri otrocih. Se pa na potovanjih vedno držimo načela, da se otrokom ne daje denarja, saj bi s tem samo spodbujali prosjačenje in iskanje lahkega zaslužka. Sladkarija, kuli, majica. Je pa (upam da) po nesreči do enega otroka zataval tudi moj lepi Parker. Grrrr... Ženske.
Fetiš na dežnike?
Recept za lahek zaslužek: Lepo se oblečeš, natakneš klobuk ali ruto, vzameš čimvečjo cigaro in se greš na trge nastavljat turistom, ki jih ni malo. Uide jim samo teleobjektiv, vsi ostali plačajo :)
Kje si turist? Osel čaka.
Te zanima prihodnost? Ni 'blema. Plačaš pa zveš. Takoj ko bo konec malice.
Pogosto opažena zabava odraslih, ki se odvija kar na ulici - domine:
Glasba
Glasba in smisel za ritem jim je v krvi. Kapo dol, ko plešejo Salso. In gostilniški bandi so zakon.
Transport
Najem avtomobila sicer ni poceni, je pa najudobnejši in neodvisen način potovanja. Ceste tudi po mestih niso nabite z avtomobili. Tudi mopedov je, če primerjam z Azijo, presenetljivo malo. Vsaka Casa najde mesto ali nekoga, ki bo čez noč pazil na avto. Večinoma verjetno to niti ni potrebno, ampak nekomu pa le kapne 1 CUC ali dva v žep. Smerokazi na cestah so večinoma slabi. Napisana so imena krajev, manjkajo pa puščice in potem ne veš ali zaviti levo ali desno. Ali pa so nalepljene modre puščice na modro podlago. Se tudi najde domorodec, ki te (ne)zavedno (?) pošlje v napačno smer. Vsekakor pride prav pametni telefon z navigacijo.
Transport lokalcev je druga stvar. Prenatrpani avtobusi (kjer jih sploh imajo), predelani tovornjaki s kletkami in konjske vprege so njihov vsakdanj. Takole to izgleda:
Prenočišča
Hoteli so veliki, lepi in dragi. Nudijo ti komfort, ki ga kot eno/dvo-dnevni turist ne moreš v celoti izkoristiti. Drugače je, če več dni ostaneš v istem kraju. Za potovanja iz mesta v mesto so najcenejše sobe, ki jih oddajajo domačini - Casa Particular. Kjer se oddajajo, je to označeno z modrimi tablicami na fasadah hiš. Ker pa zunanji izgled hiše nič ne pove o notranjosti, je treba pozvoniti, vprašati in pogledati. Vse so klimatizirane in fino je imeti takšno z lastnim straniščem in tušem. Cene so kar enotne in sicer 20 ali 25 CUC za sobo.
Casa v večjih mestih od zunaj ni nič posebnega in prav nič ne govori o tem, kaj je notri. Ko na želeni ulici vidiš modri znak, parkiraš, vprašaš če je prosto, si greš ogledat in če ti odgovarja se raztovoriš.
Od znotraj je pa drug svet. Nadstropja, sobe za tujce, zajtrk na vrtu... To je njihova dnevna soba, v kateri se znajdejo tudi kolesa, motor ipd. Naprej je vrt, kuhinja in sobe za tujce.
Casa v večjih mestih od zunaj ni nič posebnega in prav nič ne govori o tem, kaj je notri. Ko na želeni ulici vidiš modri znak, parkiraš, vprašaš če je prosto, si greš ogledat in če ti odgovarja se raztovoriš.
Od znotraj je pa drug svet. Nadstropja, sobe za tujce, zajtrk na vrtu... To je njihova dnevna soba, v kateri se znajdejo tudi kolesa, motor ipd. Naprej je vrt, kuhinja in sobe za tujce.
