Pred odhodom iz Cienfuegosa sva skočila v bližnjo trgovino obnovit zaloge prigrizkov in pijače. Na parkirišču pred trgovino je k avtu pristopil preprodajalec piratske glasbe in sva se hitro zmenila za skoraj ducat CD-jev kubanske glasbe. Tako vsaj ne bo treba poslušati dolgočasnih in redkih radijskih postaj. Avto je hitro požiral kilometre ob ritmu salse in lukenj na lokalnih cestah. Pa ne samo lukenj...
Ste kdaj opazovali kako pri nas žabe, ko pride njihov čas, množično 'migrirajo' čez ceste? Tu je podobno, le da namesto žab to počnejo raki. Male, simpatične, rdeče-črne kroglice črni švigajo po cesti sem in tja med mimo vozečimi vozili. In vsake toliko slišiš 'hrsk' izpod pnevmatik. Noro. So pa zelo hitri. Nad dogodkom sva bila tako navdušena, da sva se ustavila in si jih privoščila od blizu. Slik, slik... So pa mali vragci res hitri.
Ste kdaj opazovali kako pri nas žabe, ko pride njihov čas, množično 'migrirajo' čez ceste? Tu je podobno, le da namesto žab to počnejo raki. Male, simpatične, rdeče-črne kroglice črni švigajo po cesti sem in tja med mimo vozečimi vozili. In vsake toliko slišiš 'hrsk' izpod pnevmatik. Noro. So pa zelo hitri. Nad dogodkom sva bila tako navdušena, da sva se ustavila in si jih privoščila od blizu. Slik, slik... So pa mali vragci res hitri.
Na poti do Trinidada sva naredila še nekaj postankov. Najprej sva se ustavila v Jardin Botanico. To je nekakšen botanični vrt s palmami, bambusi, kaktusi in nekaterimi rastlinskimi vrstami, ki jih pri nas ni zaslediti. Na sliki je utrinek iz foto 'shooting-a' najinega prevoznega sredstva med palmami.
Naslednja postaja je bila Rancho Luna, dolga peščena plaža. Domačinov ogromno, tujcev pa nisva srečala. Karibsko morje je bilo toplo in kopanje se je prileglo.
Ob nadaljevanju poti sva se iz radovednosti ustavila ob napisu Laguna Guanoroca, ki sva ga opazila že med vožnjo proti plaži.
Imela sva res srečo, da sva ujela še zadnjega vodnika, ki naju je s čolničem na vesla zapeljal po veliki in plitvi laguni, kjer v zavetju močvirja in Mangrov domujejo Flamingi. Tiste velike roza kure, ja. Laguna je ob spremstvu vodnika odprta za turiste šele slabega pol leta.
Zanimivo doživetje tihe neokrnjene narave, medtem ko smo s čolničem počasi drseli po mirni plitki vodi in skušali obveslati jato teh plašnih ptic. Med veslanjem imaš ves čas občutek, da se jata Flamingov sploh ne premika, šele ko podrobno opazuješ vidiš, kako ti jata vztrajno kaže hrbet in se s počasnimi koraki oddaljuje od tebe. Če se jim 'nevarno' približaš, cela jata preklopi na letalski način in odprhuta na mirnejši konec lagune.
Imela sva res srečo, da sva ujela še zadnjega vodnika, ki naju je s čolničem na vesla zapeljal po veliki in plitvi laguni, kjer v zavetju močvirja in Mangrov domujejo Flamingi. Tiste velike roza kure, ja. Laguna je ob spremstvu vodnika odprta za turiste šele slabega pol leta.
Zanimivo doživetje tihe neokrnjene narave, medtem ko smo s čolničem počasi drseli po mirni plitki vodi in skušali obveslati jato teh plašnih ptic. Med veslanjem imaš ves čas občutek, da se jata Flamingov sploh ne premika, šele ko podrobno opazuješ vidiš, kako ti jata vztrajno kaže hrbet in se s počasnimi koraki oddaljuje od tebe. Če se jim 'nevarno' približaš, cela jata preklopi na letalski način in odprhuta na mirnejši konec lagune.
V Trinidad sva zaradi nepredvidenih postankov prispela šele v pozno popoldanskih urah. Navigator naju je usmeril v strogi Center, na tiste s kamni tlakovane ulice. Na trenutke sva pomislila da sva na divjem zahodu. Po okoliških ulicah konji, na njih pa 'kavboji' v škornjih z ostrogami in s klobuki. Vsaj oboroženi niso bili :) Sva vseeno raje obrnila, in šla po drugi poti iskat najino ulico.
Caso iščeš tako, da si izbereš okraj oz. ulico, ki je čim bližje mestnega jedra. Počasi voziš po njej in iščeš pročelje na katerem je obešen modri znak. Ustaviš ob cesti (prometa je malo, tako da se vedno da parkirati) in pozvoniš. Vprašaš, pogledaš in se odločiš. Je pa vedno tako, da če imajo polno ti takoj najdejo drugo lokacijo. Pa še za avto poskrbijo.
Zvečer in še naslednji dan sva si poblizu ogledala širši center mesta in karnevalsko dogajanje. Med popoldansko ploho sva se zatekla k frizerju in čas sem izkoristil za popravek frizure. Večer pa sva presedela ob Mojitu in plesnih ritmih salse. Trinidad nama je bil takoj všeč. Poglejmo si nekaj utrinkov.
Kebab mojstra:
Avto(mobilni) fotografski atelje:
Montažni WC postavljen sredi ceste. Edini odtok je cestni jašek. Si predstavljate smrad sredi vročega dneva?
Takole je izgledalo čez dan, zvečer so bile ulice in trgi nabito polni.
Po mestu so bile postavljene točilnice piva, ki je v tistih dneh res poceni. Zato ves čas videvaš pešce in konjenike s plastenkami toplega piva v roki.
Bi taksi?
Caso iščeš tako, da si izbereš okraj oz. ulico, ki je čim bližje mestnega jedra. Počasi voziš po njej in iščeš pročelje na katerem je obešen modri znak. Ustaviš ob cesti (prometa je malo, tako da se vedno da parkirati) in pozvoniš. Vprašaš, pogledaš in se odločiš. Je pa vedno tako, da če imajo polno ti takoj najdejo drugo lokacijo. Pa še za avto poskrbijo.
Zvečer in še naslednji dan sva si poblizu ogledala širši center mesta in karnevalsko dogajanje. Med popoldansko ploho sva se zatekla k frizerju in čas sem izkoristil za popravek frizure. Večer pa sva presedela ob Mojitu in plesnih ritmih salse. Trinidad nama je bil takoj všeč. Poglejmo si nekaj utrinkov.
Kebab mojstra:
Montažni WC postavljen sredi ceste. Edini odtok je cestni jašek. Si predstavljate smrad sredi vročega dneva?
Takole je izgledalo čez dan, zvečer so bile ulice in trgi nabito polni.
Po mestu so bile postavljene točilnice piva, ki je v tistih dneh res poceni. Zato ves čas videvaš pešce in konjenike s plastenkami toplega piva v roki.
